ZMAGATI NA DAKARJU

100-odstotni PERU. 100-odstotni DAKAR. 100-odstotna KAKOVOST ADRIA.

Partnerji svetovnega razreda

PARTNERSKA ZGODBA

vsebine

 

LETOS LAHKO ADRIA PRVIČ IN KONČNO REČE: »ZMAGALI SMO NA RELIJU DAKAR!«

Prvih pet mest (tri mesta za KTM in dve za Husqvarno) med motoristi na Dakarju 2019 so osvojili vozniki, ki so svoje udobje za spanec in sprostitev ter prostor za načrtovanje in mentalno pripravo zaupali podjetju Adria. Vseh prvih pet mest je »pripadlo« podjetju Adria!

Avstralski pilot Toby Price, ki je vozil za ekipo Red Bull KTM Factory, je dobil že drugi Dakar svoje kariere, čeprav si je le mesec pred začetkom najpomembnejše dirke v sezoni pri padcu zlomil zapestje. V avtodomu Matrix, ki si ga je Toby delil s tretjeuvrščenim Samom Sunderlandom, si je Avstralec lahko v težkih trenutkih privoščil prijeten oddih ter po najboljših močeh omilil svoje bolečine in poskrbel za ostale težave. Drugo mesto je na Dakarju osvojil zmagovalec iz leta 2018, Matthias Walker, ki je v svojem avtodomu Adria bival skupaj z Lucianom Benavidesom, ki je tokrat tekmoval drugič in osvojil osmo mesto. Avstrijec se je za zmago boril kot lev, Priceova končna prednost, ki je po 33 urah, 10 etapah in skoraj 5000 kilometrih dirke znašala le 9 minut in 13 sekund, pa priča o zahtevnosti dogodka in kakovosti konkurence na perujskih tleh.

Pablo Quintanilla in Andrew Short, ki sta vozila za ekipo Rockstar Energy Husqvarna Factory Racing, sta skupno osvojila četrto in peto mesto, pomembno vlogo pri njunih uvrstitvah pa je odigral tudi Adria Sonic.

 

Čilenec Quintanilla je bil Priceu za petami skoraj do samega zaključka – pred začetkom posebne desete in zadnje etape je zaostajal le za minuto. Na žalost ga je grd padec na sipinah v zadnjih kilometrih dirke stal najboljše uvrstitve, vendar pa je navkljub nesreči uspel nadaljevati in dokončati svoj Dakar.

 

Podporna posadka ekip KTM in Husqvarna je letos štela 32 ljudi in bila sestavljena iz mehanikov, vodij ekip, voznikov, zdravnikov, strokovnjakov za vzmetenje WP, inženirjev, strokovnjakov za logistiko in fizioterapevtov. Tri od štirih avtodomov Adria so uporabljali tekmovalci, četrtega pa je ekipa podnevi uporabljala kot pisarno. Ponoči, po koncu vsakodnevnih sestankov, sta v avtodomu spala vodji ekip, Jordi Viladoms iz KTM-ja in Pela Renet iz Husqvarne.

 

»Avtodomi Adria so bili za našo ekipo letos nepogrešljivi in ključnega pomena,« je pojasnil Stefan Huber, vodja logistike in tehnik pri avstrijski ekipi, medtem ko po koncu dirke v Limi pripravlja opremo na dolg prevoz domov, »saj so zaradi dobrih pogojev v bazi vozniki lahko ohranili zelo visoko raven pripravljenosti in bili popolnoma osredotočeni med celotno dirko.« Naporna perujska vročina in vlaga nista vplivali na mir in sprostitev voznikov ekip KTM in Husqvarna, ki so se lahko kadarkoli umaknili v svoje avtodome.

 

Na cilju vsake posebne etape, torej v Piscu, San Juanu De Marcona in Arequipi, so se vozniki zatekli v varno zavetje svojih vozil, kjer so ostali vse do večerje ter urejali svoje načrte, počivali, jedli in s člani ekipe, odgovornimi za zemljevide, usklajevali podrobnosti za naslednji dan.

Življenje v avtodomu, ki sta ga ekipi uporabljali kot pisarno, je bilo malce drugačno. To vozilo je en kamp zapustilo zgodaj zjutraj, skupaj z drugimi, da so ga vodje ekip in oseba, odgovorna za zemljevide, lahko uporabljali v naslednjem kampu.

 

Vodje ekip in odgovorni za zemljevide so pisarno redko zapustili, saj so ves dan s pomočjo sledilnega sistema spremljali dirko in vmesne čase vseh voznikov na poti. Internetna povezava v pisarni je med premikanjem delovala slabše kot v kampu, vendar sta dve osebi, ki sta bili odgovorni za potovalno pisarno, vseeno uspeli spremljati položaj voznikov, urejati zemljevide in sestaviti načrt za sestanke.

 

V tem avtodomu Adria sta ekipi vsak večer organizirali informativne sestanke z vozniki. In prav tam so bile zasnovane strategije in taktike, zaradi katerih sta KTM in Husqvarna prevzeli monopol nad zmagovalnim odrom Dakara 2019 – dirke, ki je po skoraj neprehodnih poteh brezkončnega peska in mogočnih sipin Tanaka prvič po 41 letih potekala v eni sami državi, Peruju.

 

53

LETOS LAHKO ADRIA PRVIČ IN KONČNO REČE: »ZMAGALI SMO NA RELIJU DAKAR!«

TPrvih pet mest (tri mesta za KTM in dve za Husqvarno) med motoristi na Dakarju 2019 so osvojili vozniki, ki so svoje udobje za spanec in sprostitev ter prostor za načrtovanje in mentalno pripravo zaupali podjetju Adria. Vseh prvih pet mest je »pripadlo« podjetju Adria!

Avstralski pilot Toby Price, ki je vozil za ekipo Red Bull KTM Factory, je dobil že drugi Dakar svoje kariere, čeprav si je le mesec pred začetkom najpomembnejše dirke v sezoni pri padcu zlomil zapestje.

 

 

V avtodomu Matrix, ki si ga je Toby delil s tretjeuvrščenim Samom Sunderlandom, si je Avstralec lahko v težkih trenutkih privoščil prijeten oddih ter po najboljših močeh omilil svoje bolečine in poskrbel za ostale težave. Drugo mesto je na Dakarju osvojil zmagovalec iz leta 2018, Matthias Walker, ki je v svojem avtodomu Adria bival skupaj z Lucianom Benavidesom, ki je tokrat tekmoval drugič in osvojil osmo mesto. Avstrijec se je za zmago boril kot lev, Priceova končna prednost, ki je po 33 urah, 10 etapah in skoraj 5000 kilometrih dirke znašala le 9 minut in 13 sekund, pa priča o zahtevnosti dogodka in kakovosti konkurence na perujskih tleh.

Pablo Quintanilla in Andrew Short, ki sta vozila za ekipo Rockstar Energy Husqvarna Factory Racing, sta skupno osvojila četrto in peto mesto, pomembno vlogo pri njunih uvrstitvah pa je odigral tudi Adria Sonic.

 

 

Čilenec Quintanilla je bil Priceu za petami skoraj do samega zaključka – pred začetkom posebne desete in zadnje etape je zaostajal le za minuto. Na žalost ga je grd padec na sipinah v zadnjih kilometrih dirke stal najboljše uvrstitve, vendar pa je navkljub nesreči uspel nadaljevati in dokončati svoj Dakar.

 

Podporna posadka ekip KTM in Husqvarna je letos štela 32 ljudi in bila sestavljena iz mehanikov, vodij ekip, voznikov, zdravnikov, strokovnjakov za vzmetenje WP, inženirjev, strokovnjakov za logistiko in fizioterapevtov. Tri od štirih avtodomov Adria so uporabljali tekmovalci, četrtega pa je ekipa podnevi uporabljala kot pisarno. Ponoči, po koncu vsakodnevnih sestankov, sta v avtodomu spala vodji ekip, Jordi Viladoms iz KTM-ja in Pela Renet iz Husqvarne.

 

»Avtodomi Adria so bili za našo ekipo letos nepogrešljivi in ključnega pomena,« je pojasnil Stefan Huber, vodja logistike in tehnik pri avstrijski ekipi, medtem ko po koncu dirke v Limi pripravlja opremo na dolg prevoz domov, »saj so zaradi dobrih pogojev v bazi vozniki lahko ohranili zelo visoko raven pripravljenosti in bili popolnoma osredotočeni med celotno dirko.« Naporna perujska vročina in vlaga nista vplivali na mir in sprostitev voznikov ekip KTM in Husqvarna, ki so se lahko kadarkoli umaknili v svoje avtodome.

 

 

 

Na cilju vsake posebne etape, torej v Piscu, San Juanu De Marcona in Arequipi, so se vozniki zatekli v varno zavetje svojih vozil, kjer so ostali vse do večerje ter urejali svoje načrte, počivali, jedli in s člani ekipe, odgovornimi za zemljevide, usklajevali podrobnosti za naslednji dan.

Življenje v avtodomu, ki sta ga ekipi uporabljali kot pisarno, je bilo malce drugačno. To vozilo je en kamp zapustilo zgodaj zjutraj, skupaj z drugimi, da so ga vodje ekip in oseba, odgovorna za zemljevide, lahko uporabljali v naslednjem kampu.

 

Vodje ekip in odgovorni za zemljevide so pisarno redko zapustili, saj so ves dan s pomočjo sledilnega sistema spremljali dirko in vmesne čase vseh voznikov na poti. Internetna povezava v pisarni je med premikanjem delovala slabše kot v kampu, vendar sta dve osebi, ki sta bili odgovorni za potovalno pisarno, vseeno uspeli spremljati položaj voznikov, urejati zemljevide in sestaviti načrt za sestanke.

 

V tem avtodomu Adria sta ekipi vsak večer organizirali informativne sestanke z vozniki. In prav tam so bile zasnovane strategije in taktike, zaradi katerih sta KTM in Husqvarna prevzeli monopol nad zmagovalnim odrom Dakara 2019 – dirke, ki je po skoraj neprehodnih poteh brezkončnega peska in mogočnih sipin Tanaka prvič po 41 letih potekala v eni sami državi, Peruju.